POT SV. MARTINA

dekoracija glava DOKUMENTA 1

mednarodno-leto-sv-martina-kopijaOb dvojnem jubileju

V katoliški Cerkvi smo 2016 obhajali dva jubileja, ki sta se v naši župniji posrečeno združila. Najprej je minilo 1700 let od rojstva sv. Martina, enega najbolj priljubljenih svetnikov v Evropi. Ker je kot vojak, puščavnik, duhovnik in kot škof živel herojsko obliko ljubezni do Boga in bližnjega, se je s svojo izredno svetostjo močno zapisal v srce in spomin svojih sodobnikov. Martina največkrat upodabljajo kot vojaka na konju, ki milostno deli svoj vojaški plašč s prezeblim beračem. V naši cerkvi tega prizora sicer ne najdemo, se pa v kupolah ladje zvrstijo drugi pomembni, a nekoliko manj znani prizori iz njegovega življenja. Benediktinci so v 11. stoletju njegovo češčenje prinesli tudi v naš kraj in mu posvetili župnijsko cerkev, baročni slikarji pa v 18. Stoletju predstavili njegovo življenje z bogatimi poslikavami na stropu.

Hkrati smo v vsej katoliški Cerkvi na pobudo papeža Frančiška obhajali izredno sveto leto usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom. Kot eden od zavetnikov tega leta je bil izbran tudi sv. Martin, ki je s svojo dobroto in usmiljenjem ganil takratno Galijo 4. stoletja.

V še večjo duhovno rodovitnost tega dvojnega jubileja in v spomin nanj kot župnija ponovno izdajamo to razlago fresk sv. Martina. Naj vse nas svetnik še bolj ogreje za posnemanje njegovih velikih kreposti. Fizični plašč je danes prej vprašanje stilistične izbire kot prezeblosti, večno mlado pa ostaja naše beračenje za toplino bližnjega – da nas čaka, da vzame meč, zaseka po svoji sebičnosti in nas ogreje s koščkom ljubezni. To je najgloblje gibalo, ki dela sveta Martina aktualnega sredi našega sveta, med modnimi defileji in bencinskimi hlapi (Lenart Rihar).

dekoracija glava DOKUMENTA 1

Evropska kulturna pot sv. Martina

slika 1 Martin deli plašč

Leta 2016 smo praznovali 1700 letnico rojstva sv. Martina Tourskega, enega najbolj priljubljenih svetnikov Evrope. Zato je 2005 Svet Evrope pot, ki vodi od Szombathelya do Toursa, razglasil za Evropsko kulturno pot sv. Martina (Via Sancti Martini), da bi tako predstavil spominska mesta, povezana z njegovim življenjem. V Evropi je po njem imenovanih več kot tri tisoč naselij in cerkva. Vsi, ki spoštujemo sv. Martina, smo povabljeni, da prehodimo to pot in obiščemo mesto, kamor se je domov vrnil tudi sveti Martin.

Svet Evrope je sv. Martina imenoval za evropsko osebnost, ki je tako postal osrednji evropski simbol medčloveške solidarnosti ter kulturne izmenjave. Osrednja vrednota poti je vzajemna delitev. V osnovi gre za gesto delitve plašča, ki ga Martin še kot vojak, deli z ubogim. Pri tem poudarjamo univerzalnost te človeške geste dobrohotnosti, ki predstavlja temelj za poglabljanje vedenja o skupnem evropskem izročilu in duhovno-kulturni dediščini.

Pot, ki se začne na Madžarskem in se preko Slovenije in Italije zaključi v Franciji, bo v celoti vzpostavljena najkasneje do leta 2016. Januarja 2013 je bil odprt prvi del poti po Sloveniji (Domanjševci – Zreče), septembra 2014 pa so v Zrečah odprli drugi del poti (Zreče-Logatec).

Pot omogoča neposredno izkušnjo z snovno in nesnovno kulturno dediščino povezano z sv. Martinom. Približa nam tudi kulturo mest, vasi in pokrajin ter omogočila stik s pestro raznolikostjo običajev in navad (npr. narečja, življenjski slog). Poleg tega pa bo s ponovno oživitvijo kulturnega spomina odprla prostor za izmenjavo skupnih kulturnih vrednot. Evropska kulturna pot sv. Martina namreč ni samo pot v fizičnem smislu, ampak predvsem močno orodje za kulturni dialog.

logo originalKamnica ima številko kontrolne točke 15, sv. Urban pa 14. Žig na Urbanu lahko prejmete pri gostišču Jošt.

 

 

Film o Martinovi poti si lahko ogledate na tej strani:

http://vimeo.com/100299558.  Posebej je zanimivo od 26 minute naprej….   🙂

 

V angleščini film si lahko ogledate na tej strani: http://vimeo.com/100299557

dekoracija glava DOKUMENTA 1

Priročnik o sv. Martinu -NASLOVNICAIzšel je priročnik za izvedbo počitniških dni za otroke in mlade na temo sv. Martina, čigar 1700- letnico rojstva obhajamo. Kupite ga lahko v vseh knjigarnah Ognjišča.

dekoracija glava DOKUMENTA 1

Tukaj je povezava do slovenskega društva sv. Martina. http://www.svetimartintourski.si/

KANTATA O SV. MARTINU: Meč, ki deli

https://www.youtube.com/watch?v=tQPjUYe3Syg

Meč, ki deli jpg

dekoracija glava DOKUMENTA 1

 

Življenjepis svetega Martina

Martin se je rodil okoli leta 316 v Szombathelyju v Panoniji (današnja Madžarska). Njegov oče je bil častnik rimske vojske. Družina se je že kmalu po Martinovem rojstvu preselila v Pavio (Italija). Čeprav njegova starša nista bila kristjana, je Martin že kot otrok spoznal krščanstvo in se pri 10 letih odločil za vstop v katehumenat (uvajanje v krščanstvo). Želel si je postati puščavnik. Takrat pa mu je oče preskrbel vojaško službo, zato se je Martin pridružil rimski vojski, ki je odhajala v Galijo (Francijo). Martin je kmalu postal častnik. Takrat se je zgodil dogodek, ki je dokončno začrtal Martinovo usodo. V mrzlem zimskem jutru je pred mestnimi vrati Amiensa (severno od Pariza, Francija) srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in podaril eno polovico beraču. Kmalu po tem je bil krščen in je pustil vojaško službo. Odšel je v Poitiers in postal učenec sv. Hilarija (ki goduje 13.1.). Po nekaj letih se je Martin odpravil misijonarit v rodno Panonijo, kjer se je začel širiti arijanizem. Arijanski škofje so ga kmalu pregnali in Martin se je umaknil na otok Gallinara (pri mestu Albengo, Italija), kjer je dolgo živel kot puščavnik. Okoli leta 350 se je vrnil v Poitiers k sv. Hilariju. V bližnjem kraju Liguge si je postavil puščavniško celico, ki se je v poznejših stoletjih razvila v znamenit samostan. Leta 371 ali 372 so ga izvolili za škofa v Toursu (severno od Poitiersa) – pri ljudeh je bil namreč zelo priljubljen zaradi skromnosti. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Tudi ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen. Ni se preselil v škofovsko palačo, pač pa je živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati (iz teh koč je pozneje nastal slavni samostan Marmoutier). Do smrti je bil škof Martin znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže in po nasprotovanju pomehkuženi duhovščini, ki se je v tistem času vedno bolj oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti. Umrl je 8.11.397 v kraju Candes (severno od Toursa). Njegov pogreb je bil 11.11. – obletnico pogreba obhajamo kot godovni dan. Na njegovem grobu so postavili kapelo in kasneje baziliko, ki je bila ves srednji vek znana romarska pot. Sprva je bilo ohranjenih tudi veliko njegovih relikvij, pozneje pa so jih večino uničili hugenoti. Martinov plašč je bil dolgo časa francoska državna oziroma dvorna relikvija. Shranjen je bil v dvorni kapeli Sainte Chapelle v Parizu. Ime te zgradbe pravzaprav izhaja iz latinske besede za plašč (cappa, capella) in torej pomeni “plaščarna”, pozneje pa se je to ime začelo uporabljati tudi za druge podobne stavbe – kapele. Svetega Martina najpogosteje uprizarjajo v prizoru, ko deli plašč z beračem, njegova običajna spremljevalka pa je goska.

V Sloveniji imamo kar 97 cerkve njemu posvečenih. Spodaj je seznam, da bosta lahko z večjim veseljem poromali k svetemu Martinu.

  1. Avče
  2. Bič
  3. Bled
  4. Brezovica
  5. Bučka
  6. Dob
  7. Domanjševci / Domonkosfa
  8. Drožanje
  9. Dvorjane
  10. Gaberje
  11. Gornji Grad
  12. Gornji Rogatec
  13. Grgar
  14. Griže
  15. Groblje
  16. Hajdina
  17. Hrenovice 
  18. Hrib pri Koprivniku 
  19. Ig
  20. Javor
  21. Jereka
  22. Kal pri Krmelju
  23. Kamnica/Maribor
  24. Kobilje/Kebeleszentmárton
  25. Kočevje
  26. Kostanjevica na Krašu
  27. Kranj – Šmartin
  28. Labor
  29. Laško
  30. Lamperče
  31. Libelice
  32. Logatec
  33. Loška vas
  34. Martjanci / Mártonhely
  35. Moravče
  36. Moste
  37. Metlika
  38. Notranje Gorice
  39. Osek
  40. Podcerkev
  41. Podjelje
  42. Podzemelj
  43. Podpeč
  44. Podsmreka
  45. Podvrh
  46. Poljane
  47. Ponikva
  48. Prekopa
  49. Radlje ob Dravi
  50. Sabonje
  51. Sečovlje
  52. Setnik / Polhov Gradec/
  53. Sežana
  54. Šilentabor 
  55. Slivje
  56. Šmartno pri Cerklja
  57. Šmartno na Pohorju
  58. Šmartno ob Dreti
  59. Šmartno ob Paki
  60. Šmartno ob Savi (Ljubljana)
  61. Šmartno ob Slovenj Gradcu
  62. Šmartno pod Šmarno Goro
  63. Šmartno pri Litiju
  64. Šmartno pri Rožni Dolini
  65. Šmartno pri Tuhinju
  66. Šmartno v Goriški Brdih
  67. Slepšek
  68. Slivje
  69. Sredja vas
  70. Sromlje
  71. Štatenberk
  72. Stražišče
  73. Svete Gore
  74. Teharje
  75. Tolmin
  76. Trbovlje
  77. Trstenik
  78. Trebeše
  79. Unec
  80. Valična vas
  81. Velenje
  82. Velika vas pri Krškem
  83. Velike Malence
  84. Veliki Kamen
  85. Veliko Lipje
  86. Veliko Mlačevo
  87. Vinica pri Šmarjeti
  88. Vrhovo
  89. Zabreznica
  90. Zalog
  91. Zaplana
  92. Žapuže /Žurje/
  93. Zazid
  94. Žiri
  95. Žirovnica
  96. Zgornja Draga
  97. Zreče – Zlakova
Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s