Animatorji

 

Med 1. – 6. avgustom sem se s štirimi mladimi iz Kamnice udeležil 29. mednarodnega MLADIFESTA v Medžugorju, katoliškega mladinskega festivala. Letos je nosil naslov: Živeti iz Božje besede.

Gre za posrečeno kombinacijo molitve, slavljenja,razlage Svetega pisma, tišine, osebnih pričevanj in pesmi. Vse res na visokem duhovnem in tehničnem nivoju, in še kvalitetni prevodi. Naj svoj odmev izrazim skozi dvojni vidik: skozi pastoralno skrb za mlade in skozi skrb za ohranitev in poglobitev lastne vere.

Vidik pastoralne skrbi za mlade

Mnogi mladi po birmi preidejo v zahtevno življenjsko obdobje, tako čustveno kot duhovno. Mnogi kar padejo v to obdobje, ker ostanejo brez dotedanjih zunanjih podpor, preraščajo otroštvo, šolsko in prijateljsko okolje se menja, marsikje selitev v dijaške domove, doma razbite družine,… S šolskostjo in veroučnostjo svoje vere so opravili, človeško se osamosvajajo, tudi duhovno se s pomočjo birmanskih botrov osamosvajajo. Na novo morajo ovrednotiti svojo odraščajočo vero in jo umestiti v konkretno občestvo. Da je v dobi individualizma in neobveznih digitalnih svetov to toliko težje, vemo. Če dodamo še kdaj pastoralno utrujenost nas duhovnikov, ki dvignemo roko nad mladimi po birmi, potem je jasno, zakaj velika večina mladih vero (vsaj) za nekaj let odloži oz. odmisli. Življenje jih odnese. Zabolela in zaskrbela me je iskrenost ene punce, ko jo govorila o doživljanju svoje župnije oz. domačega duhovnika. Vsi prazniki in mnoga cerkvena slavja so organizirani do potankosti, da te veličastnost še nekaj dni nosi, ko pa želi priti bližje duhovniku, ko prosi za osebni pogovor z njim, duhovni nasvet, njegovo življenjsko modrost, pa ni nikoli časa. Tudi meni v izpraševanje vesti.  

Zato je tako pomembno, da vsaj 1 x letno z mladini poromam v duhovno okolje, kjer se vero »diha v zraku« in kjer vidijo, da niso sami v svojih vrednotah. Tam lahko skozi mnogotero »duhovno ponudbo« najdejo nekaj zase, četudi kdaj kaj izpustijo v programu. Tudi sam sem zaradi spovedovanja ali zaradi telesne utrujenosti katero molitev ali pričevanje brez slabe vesti izpustil. Siliti se nikoli nima smisla. Že zaradi sodobnega načina življenja imamo radi imamo možnost izbire, a ne? Sicer pa vsakega človeka Bog nagovarja na čisto svojstven način, a ne?

Čeprav številka zame nikoli ni glavno merilo, te že čisto sama ogromna množica mladih in manj mladih ne pusti ravnodušnega. Vsako leto v tem terminu gre skozi dogajanje med 50-70 tisoč mladih, večinoma za ves čas, nekateri samo za nekaj dni. Kako se mi ne bi ob tolikih mladih še bolj utrdila vera vanje, zaupanje vanje, da je v njih ogromno Božjega, čeprav pogosto skritega in prekritega z navlako časa in greha.

Vidik skrb za ohranitev in poglobitev lastne vere.

Ta festival mi je prirastel k srcu tudi zaradi tega, kar jaz osebno veliko dobim. 6 dni sem lahko samo preprosto DUHOVNIK, na voljo za pogovor, za spoved, za molitev, za razmišljanje ob Božji besedi, za somaševanje, za lastno spoved, za duhovni počitek… brez stalne skrbi za beljenja in strehe in košnje,… brez skrbi, kaj bom povedal pri pridigi, kako bo potekal verouk.. duhovnik med več kot 500 duhovniki iz vsega sveta, tudi okoli 10 slovenskih je bilo vsak dan… Tiha podpora drug drugemu… Pač duhovnik s polnimi pljuči, ko lahko vero začutim v harmoniji razuma in čustev, z vsem bitjem. Kaj je lepšega? Vedno znova vidim, kako moje verovanje ostaja prepogosto samo v glavi, pri razumevanju. Srcu in čustvom preredko pustim, da se sprostijo in zaživijo.

Gledano globalno je ta festival prava Cerkev v malem, obrazi, govorice, pesmi in zastave so pravi kompas sveta. Ena vera, eno telo, en krst. Gre za veliko medkulturno srečanje, ki nosi svoj čar, posebej v teh časih medkulturnih konfliktov in nasilja.

Iz vsega povedanega je jasno, zakaj MLADIFEST v Medžugorju ohranja svojo privlačnost med mladimi in duhovniki. Zgodi se res Cerkev, zgodi se vera, premakneš se naprej. Doživetje velike družine ob Mariji, ne glede na to, kako kdo sprejema čudeže Njene nadnaravne prisotnosti. Prisotnost papeževega osebnega odposlanca kaže na to, da papež Frančišek in vodstvo katoliške Cerkve zaznava pravo pastoralno vrednost tega kraja, vse ostale zgodbe in sumničenja so drugorazredna stvar.  

 

Animatorji smo skupina mladih, ki želimo:

1. se z raznimi srečanji med seboj povezovati in utrjevati v veri in človeški rasti.

2. svojo vero deliti še z mlajšimi skozi razna srečanja in izobraževanja, kot so duhovne vaje za birmance, Kolpingove počitnške dni, Kolpingove urice, šmarnice, advetne in postne delavnice.

Seveda pa se znamo tudi razveseliti sadov svojega dela; 4. 8. smo si privoščili skupni dan kopanja na Ptuju  🙂

Na koncu smo se zahvalili Bogu in Mariji še na Ptujski gori.