Župnija sv. Križ nad Mariborom je leta 2016 praznovala 230 let samostojnega življenja, saj je na Petrovo leta 1786 začel tukaj živeti stalni duhovnik. Zato smo 18. 9. 2016 obhajali lepo slovesnost, ko nas ob župnijskem prazniku povišanja sv. Križa in slavju svete birme obiskal nadškof Alojzij Cvikl.
Zgodovinski viri sicer okrog 100 let govorijo o samostojni duhovniji. Kaj to pomeni? Da je duhovnik imel pastoralno vlogo samostojnega župnika, le gospodarsko še ni bil dovolj samostojen, zato je lahko računal na pomoč matere župnije Kamnico. Duhovnija je oproščena rednih dajatev škofiji.
1. 4. 1891 pa je župnija sv. Križ tudi gospodarsko postala samostojna.
SPLOŠNO O KRAJU in ŽUPNIJI:
Prvi viri omenjajo kraj in vas že v 13 stoletju. Povsod se omenja, da se je prvotno naselje tukaj imenovalo Cvetnik in je ležalo nižje nekje med Urbanom in sedanjim Gajem. To ime navaja listina šentpavelskega samostana leta 1289, dvesto let kasneje pa urbar mariborske gospoščine, ki je tukaj zbirala desetino, uporablja ime Četvernik pod Urbanom. V 16. stoletju se v vizitacijskih zapisnikih že uporablja ime sv. Križ.
V sklopu cerkvenih reform habsburškega monarha Jožefa II., ki so bile dokončna uzakonjene 1782, je bilo tudi določeno, da morajo imeti vsi verniki enako možnost obiskovati sveto mašo, zato ne sme biti razdalja do cerkve več kot 1 uro hoda. Zato so bile 1786 na ozemlji današnje mariborske dekanije ustanovljene še 4 samostojne duhovnije in kasneje župnije. Od Kamnice se je osamosvojila naša župnija, od sv. Petra v Malečniku sta se ločili župnija Marjeta v Pesnici ter Barbara na Koreni, od sedanje stolnice župnija pa frančiškanska.
SPLOŠNO O CERKVI:
Kdaj je cerkev dobila zidano podobo, se ne da dokončno dognati. Tako župnik Munda kot župnik Bratuša citirata tehtno razlago zgodovinarja Orožna, da kamnita letnica na prižnici ni 1293, ampak 1493. Vsekakor se v zgodovinskih virih pomembna kamniška podružnica cerkev omenja že v 16. stoletju. Datum prve znane posvetitve oltarja 1517 omenja kronist in takratni župnik Jožef Perič, ki je leta 1820 sestavil prvo zgodovino župnije z naslovom Spominska knjiga. V njej omenja svojega prednika, prvega tukajšnjega župnika Anzelma Beliča, ki ga je l. 1803 obiskal takratni sekovski škof. Ob preverjanju, ali je cerkev posvečena, je škof dal odpreti grobek na mizi glavnega oltarja in vpričo vse dejal, da je od posvetitve minilo 286 let. To je kronistu Periču potrdil tudi cerkveni ključar Jožef Hlade, po domače Gornji Vauden.
Prvi pisni vir o naši cerkvi je vizitacijsko poročilo iz l. 1545, kjer je zapisano, da se cerkev hoče podreti. To je v tistih letih pogosti stavek v vizitacijskih poročilih, razumljivo glede na to, da je bilo veliko turških vpadov in še močno širjenje protestantizma.